Naslov: ZORAN PREDIN Datum: Četrtek, 9. julij 1998 Ura: 20:00 Prizorišče: JURČKOV ODER Zoran Predin je frontman legendarne in neuvrstljive mariborske zasedbe Lačni Franz, skozi katero je usmerjal ves svoj cinizem in črni humor. Ni mi sicer znano, da bi bil vaterpolist, ampak svoje mnenje o otrocih, ki med obiski pridno in polizano sedijo s spričevali v rokah, staršem v ponos tudi z izvenšolskimi aktivnostmi, kot so klavir, harmonika, pevski zbor, balet, angleščina, nemščina in latinščina, je nedvoumno izrazil. Mnogi so že pozabili čase, ko nam je za ovratnik dihala bonska vlada Milke Planinc s stabilizacijskimi ukrepi: redukcijami električne energije, bencinskimi boni, sistemom sodi-lihi, progresivnim depozitom za prestop meje in "šećerno tablo" namesto čokolade. In sami smo bili drug drugemu cesarji. Ampak češke modrobele rožice iz Bolnišnice na koncu mesta je najprej zamenjala Dinastija, predraga naša Lidija se je vrnila iz Kikinde in TAM je bil pokopan po desetletni agoniji. Dežurni varuhi javne morale so ob Predinovih besedilih, ki jih ali niso bili sposobni dojeti ali pa so se v njih prepoznali kot negativni protagonisti, "pizdili po cajtengih" (prosto po Marku Crnkoviču). No, proti koncu tranzicije so vlogo upornikov prevzele te iste face, ki v belih srajcah in kravatah skrbijo za to, da se zgodi, kar se zgoditi mora. Škrbaste hijene pač; in le tu in tam se še najde kakšen veteran iz Šmartnega pri Paki, ki v pismih bralcev izliva domoljubna čustva z zgražanjem nad Predinovo priredbo Zdravljice, ko jo je prvič slišal na lokalni radijski postaji. Zoran Predin v zadnjih letih izkazuje svojo ustvarjalnost tudi izven matičnega ansambla. Po odmevnem samostojnem prvencu Gate na glavo je sledil nepretenciozno zasnovan album Napad ljubezni, nakar je znova udaril, tokrat v etno preobleki s skupino Šukar in ploščo Mentol bombon. In le teden dni po Kulturnem prazniku mu je zlahka uspelo dvakrat napolniti veliko dvorano Cankarjevega doma in navdušiti tudi zadržani del občinstva. Naj se torej ob dvajsetletnici Lačnega Franza iz Cankarjevega doma zaslišijo njegovi ostri zvoki in pomenljive besede, ki so izviren dokument svojega časa. Odbor za podelitev Prešernovih nagrad bi imel pri pisanju obrazložitve za Zorana Predina preprosto nalogo; ne bi mu bilo treba kopičiti številnih ne prav bistroumnih visokozvenečih besed, katerih efektivna vrednost je enaka nič. Ob ugovoru, da ima Predin s Prešernom skupne le prve tri črke v priimku, se pojavlja vprašanje - kaj pa Zdravljica? In kaj bi rekel Ribičev Franz?