Sreda, 1. julij 1998
	Dan norosti. Na Večerovem odru so jo eni doživljali, drugi pa smo se je spomnili. Mislim na tisto najlepšo norost: mladost, ki so nam jo iz brazd spomina pririli Buldožerji. Staro mašino je (v originalni zasedbi) posebej za nas znova pognal v tek Smiljan, ki je že po tonskem poskusu kar žarel. "To je špica mojga Lenta!" In ko je buldožer zaril, se je temu mnenju pridružila tudi množica starih in mladih, ki se je zbrala pod odrom. Na novo zloščeni, prav nič zarjaveli "strojniki" so "žagali" da je bilo veselje, mlado in staro je pelo in plesalo... Ta stari s(m)o vzdihovali za starimi časi, ta mladi so nadoknadili zamujeno - vsi pa so bili enotnega mnenja, da hočejo še. In dobili so še (Smiljanovih pet minut - napoved bisa!): "Raz, dva, tri..." je urezal Vlade Divljan (rezervni "šrauf" mašine), publika pa ponorela. Ponoreli so tudi na Jazzlentu. Publika in varnostniki. Si predstavljate sardine v škatli? Potem si lahko ustvarite sliko prizorišča koncerta hodečih instrumentov: Vocal Sampling. Tribuna: polna. Sedišča: polna. Stojišča: polna. Pred ograjo: množica, ki bi rada noter. Norišnica. Varnostniki delajo s polno paro, na pomoč jim priskoči sam direktor festivala, ki vljudno miri čakajoče. Kolikor ven, toliko - ali malo več, noter. (Vsakršna podobnost s starimi časi, ko smo se s štemplji na rokah gnetli pred vhodi redkih diskotek in čakali na koga, ki nas bo osrečil s svojim odhodom, je zgolj naključna.) Pa je šlo. Eni ven, drugi noter. Volk sit - koza cela. Koncert pa - noro dober. In na Minoritskem odru? Jasno, Dan norosti. Publika: glej prejšnji odstavek - tisto o sardinah. In kaj se dogaja? Ordinira dr. Veselko, ki ob pomoči soigralcev krohotajoče se gledalce prepriča, da je ugotovitev: "Ko reče ne, misli ja," temelj psihologije žensk. Specialist za popolne živčne zlome pa je imel gotovo polne roke dela tudi po predstavi - vrsta čakajočih je bila dolga. Govorim o varnostnikih, ki so danes gotovo doživljali živčne zlome kot po tekočem traku... A brez skrbi, jutri bodo že OK. - Lentovci se ne damo! Zadnje velja tudi za Raya, po domače Rajka, ki od danes po Lentu poskakuje kar po treh nogah. Zlom gležnja - pa kaj, Lent mora "skoz"! (Kandidaturo za medaljo za hrabrost smo že prijavili.) Maja Orbanič