Festival Lent '98

Torek, 30. junij 1998
"Kje je Kalmikija?" je bilo vprašanje, ki smo ga danes največkrat slišali. Nagradno vprašanje za novinarje in vse ostale. Nagrada: Atlas sveta. Tolažilne nagrade: pivo v Press-u in zastonjska inštrukcija iz geografije. Očitno imajo novinarji raje pivo kot atlase - pravilnega odgovora namreč nismo dobili, piva pa se je popilo ohoho.
In naslednje nagradno vprašanje: Kaj dobite, če zmešate Italijane, Portugalce, Brazilce, Armence in že omenjene Kalmikijce? Jasno, Folkart. Ali drugače povedano: svet v malem, babilonsko mešanico jezikov, ritmov, melodij in pisanih noš, ki so na promenado na Lentu tudi letos kot magnet pritegnili množico radovednežev, tribuna Velikega odra pa je bila nocoj prvič letos znova na meji zmogljivosti. Pa je zdržala, in tako se še vedno lahko pohvalimo z nazivom najbolj varen festival na svetu. Če ne štejemo zlomljenega zoba varnostnika pri Press-u. Nesrečnež je, očitno sestradan, ugriznil v lentovsko kapo in ... krc. Ali je to znak, da so kape iz tako trpežnega materiala, da jih bodo nosili še naši pravnuki ali pa ima Aljaž bolj slabe zobke, pa prepuščamo vaši presoji.
Lastna presoja je bila predmet, ki ga je na Minoritskem odru "predaval" sarajevski mojster monodrame Zijah Sokolović. Množica publike je kot v cerkvi pri pridigi z odprtimi usti poslušala tragikomične nauke o (nes)pameti človeščke rase in njeni veri v bodočnost, za katero smo pripravljeni tudi umirati, kljub temu da vsak, ki je malo vklopil predel sivih celic, ki je zadolžen za logično mišljenje ve, da je ne bo nikoli dočakal. (Saj poznate tisto o smrti, ki na vrata napiše JUTRI, ne?) No, Zike nam je vsem obsojenim na večno in edino SEDANJOST dodobra odprl oči.
Pa naj še kdo reče, da se na Lentu ne boste tudi česa naučili. Geografija, zgodovina... Da o mali šoli osvajanja niti ne govorimo. Zanjo je bil zadolžen šarmer iz New Yorka, "THE" osvajalec ženskih src Chico Freeman. Iz zaupnih virov smo namreč izvedeli, da ima jazzerski Romeo malo črno knjižico v kateri je kar dvesto naslovov in telefonskih številk deklic z vseh koncev sveta, tako, da, kjerkoli že nastopa, nikoli ni osamljen. (Popravek: glede na število bomo omenjeni knjižici rekli kar velika črna knjiga.) Če so v njej tudi številke Mariborčank (še) ne vemo, preverjena pa je informacija, da je Chica že ob prihodu v hotel čakalo kar nekaj "sporočil". Vse interesentke za zaporedne številke 201, 202, 203... obveščamo, da se lahko prijavijo po koncertu na Jazzlentu, kontaktna oseba pa je Chicov učenec (glasbeni, ki pa se je morda naučil tudi skrivnosti lomljenja src) Manč. Najdete ga na Jazzlentu ali na... hm... saj veste, tam kjer gre še cesar peš.... Virusi pač ne upoštevajo festivalskega urnika...
Maja Orbanič

	*Torek, 30. junij 1998*
	"Kje je Kalmikija?" je bilo vprašanje, ki smo ga danes največkrat slišali. Nagradno vprašanje za novinarje in vse ostale. Nagrada: Atlas sveta. Tolažilne nagrade: pivo v Press-u in zastonjska inštrukcija iz geografije. Očitno imajo novinarji raje pivo kot atlase - pravilnega odgovora namreč nismo dobili, piva pa se je popilo ohoho. In naslednje nagradno vprašanje: Kaj dobite, če zmešate Italijane, Portugalce, Brazilce, Armence in že omenjene Kalmikijce? Jasno, Folkart. Ali drugače povedano: svet v malem, babilonsko mešanico jezikov, ritmov, melodij in pisanih noš, ki so na promenado na Lentu tudi letos kot magnet pritegnili množico radovednežev, tribuna Velikega odra pa je bila nocoj prvič letos znova na meji zmogljivosti. Pa je zdržala, in tako se še vedno lahko pohvalimo z nazivom najbolj varen festival na svetu. Če ne štejemo zlomljenega zoba varnostnika pri Press-u. Nesrečnež je, očitno sestradan, ugriznil v lentovsko kapo in ... krc. Ali je to znak, da so kape iz tako trpežnega materiala, da jih bodo nosili še naši pravnuki ali pa ima Aljaž bolj slabe zobke, pa prepuščamo vaši presoji. Lastna presoja je bila predmet, ki ga je na Minoritskem odru "predaval" sarajevski mojster monodrame Zijah Sokolović. Množica publike je kot v cerkvi pri pridigi z odprtimi usti poslušala tragikomične nauke o (nes)pameti človeščke rase in njeni veri v bodočnost, za katero smo pripravljeni tudi umirati, kljub temu da vsak, ki je malo vklopil predel sivih celic, ki je zadolžen za logično mišljenje ve, da je ne bo nikoli dočakal. (Saj poznate tisto o smrti, ki na vrata napiše JUTRI, ne?) No, Zike nam je vsem obsojenim na večno in edino SEDANJOST dodobra odprl oči. Pa naj še kdo reče, da se na Lentu ne boste tudi česa naučili. Geografija, zgodovina... Da o mali šoli osvajanja niti ne govorimo. Zanjo je bil zadolžen šarmer iz New Yorka, "THE" osvajalec ženskih src Chico Freeman. Iz zaupnih virov smo namreč izvedeli, da ima jazzerski Romeo malo črno knjižico v kateri je kar dvesto naslovov in telefonskih številk deklic z vseh koncev sveta, tako, da, kjerkoli že nastopa, nikoli ni osamljen. (Popravek: glede na število bomo omenjeni knjižici rekli kar velika črna knjiga.) Če so v njej tudi številke Mariborčank (še) ne vemo, preverjena pa je informacija, da je Chica že ob prihodu v hotel čakalo kar nekaj "sporočil". Vse interesentke za zaporedne številke 201, 202, 203... obveščamo, da se lahko prijavijo po koncertu na Jazzlentu, kontaktna oseba pa je Chicov učenec (glasbeni, ki pa se je morda naučil tudi skrivnosti lomljenja src) Manč. Najdete ga na Jazzlentu ali na... hm... saj veste, tam kjer gre še cesar peš.... Virusi pač ne upoštevajo festivalskega urnika... Maja Orbanič