Nedelja, 28. junij 1998
	"Pa menda je ne bo zopet začela z vremenom?", boste rekli. Ja, pa bom. In to zato, ker je današnji naliv, ki nam ga vsak dan točno ob šestnajstih pošlje "ta zgornji" lentovski sponzor, danes poskrbel za pravo malo dramo. Telefoni so brneli kot nori - vsi na isto temo. "A bo?" Labodje jezero, namreč. "Zakaj ga ne bi bilo? Labodi vendar ne bodo plavali po suhem!" je optimistično komentiral novinarski kolega. Po ugibanjih in natolcevanjih, da naj plesalci zaplešejo kar v potapljaških kombinezonih (ideja je padla v vodo, ker bi tako nastopili le črni labodi) se je izkazalo, da problematični niso plesalci temveč les. Tisti violinski, violski, basovski... Če že labodi nimajo težav z vodo pa jih stradivarke - ali njim podobne dragocenosti v rokah glasbenikov - vsekakor imajo. Torej smo zrli v nebo in čakali. In čakali. Pa se je -že zopet kot po urniku - ob sedmih izlilo. Kasneje smo izvedeli, da je za urnik poskrbel naš e-mail strokovnjak Boco, ki je na naslov: Bog@nebesa.net poslal sporočilo z nam sicer neznano vsebino - a je zaleglo! In predstava je bila. Zaradi vremenskega pesimizma nekoliko razredčeno občinstvo je uživalo v spektaklu, ki se ga ne bi sramovala nobena evropska pa tudi svetovna operna hiša. Med tem, ko so na velikem odru plesali slovenski, ruski, romunski ... plesalci, pa se je na Jurčkovem odru zgodil manjši, skorajda mednarodni incident. Iz zaupnih virov smo namreč izvedeli, da sta Prekmurca Dorina in Dejan vohuna. In njuna (tajna) misija: "sondaža terena" za proglasitev "Mörske republike", ki jo za naslednji teden pripravljajo murskosoboški gledališčniki. Otožne prekmurske melodije so bile torej le krinka za natančno načrtovano vojaško operacijo - določanje cilja, kamor se bo izstrelil prekmurski Torpedo. Ali je misija uspela ali ne bomo videli 8. julija (Štajerci strnite bojne vrste in branite Lent!), za koncert pa lahko mirno napišemo, da je. Uspel namreč. V času, ko se je, kot vse kaže, odvijala prva bitka štajersko-prekmurske vojne, pa je na večerovem odru Roberto Magnifico skrbel za "bratsvo i jedinstvo". Med Silvije, Zelene Jurije in druge "slovenske narodne" je namreč vpletel tudi Tajči. Saj se je spominjate - to je tista Hrvaška variacija Marilynke, ki je pred leti tako ljubko popevala in poplesavala na Evrosongu. "Hajde, da ludujemo ove noći" je bilo nocoj tudi Robertovo geslo večera in izkušeni šarmer je, tudi s pomočjo mini striptiza, mariborske najstnice znova spravil v delirij. Kar je Roberto dosegel z glasbo in slačenjem, je Xavierju Martiju uspelo brez besed. No, skorajda. Mojstrska pantomima je pošteno segrela dlani gledalcev, isto pa velja tudi za temperamentne Latino Messengers, ki so v svojih vrstah strnili cvet slovenske jazzovske scene. Kljub malce hladnejšemu vremenu je bilo na Lentu torej znova vroče. Maja Orbanič