Petek, 26. junij 1998
	Pa smo startali. Z običajno vročico in kančkom nervoze - predvsem zaradi sumljivih oblakov, ki so pokrivali nebo nad Dravo... Nekajkrat je tudi prav pošteno zagrmelo in ko so se popoldne usule še težke kaplje, smo se le spogledali in si rekli, da je Lent, tako kot Zlata lisica, pač skregan z vremenom… Pa se je izkazalo, da ima Gogo "veze" tudi tam zgoraj: posijalo je sonce in Lent je bil tak kot mora biti - sončen in poln drenjajočih se kulture in zabave željnih Mariborčanov. In kaj jim je ponudil prvi festivalski dan? Za najmlajše so poskrbeli učenci OŠ Tabor II iz Maribora s predstavo Do tiste stezice. Nato je osnovnošolska stezica na Jurčkovem zrasla v Jebe lo cesto. Morda so imele pri vsem skupaj prste vmes zagrebške Vještice, ki so s svojim energičnim hrvaškim etno rockom še kako »zacoprale« Štajerce. »Mi smo totalno drukčiji od drugih«, je potrdil Boris Leiner, ex Azrovec, ki, kot sam pravi »Ne bu nikad pustil muzikašev.« Še sreča. Mojster tolkal, ki je ob sebi zbral še tretje leto zapored uradno najboljšega hrvaškega basista in kitarista, bivšega »Filmovca«, je zares »doma« le za bobni in na odru. Tisti bolj romantični pa so se na Velikem odru prepustili magičnemu ritmu tanga. Avtorski projekt Edwarda Cluga, ki ga je kritika označila za najboljši slovenski plesni dosežek letošnje sezone, je znova prepričal... Čestitke so bile torej na mestu, še toliko bolj, ker je Edward nocoj slavil tudi rojstni dan... O zabavi, ki je sledila ne bi izgubljali besed - saj poznate Štajerce. Tu so bili še Aleš Valič, Jernej Šugman in Bojan Emeršič, ki so varni oder male Drame zamenjali z nepredvidljivim odrom pri Minoritski cerkvi. Le ta je svoje »zobe« pokazal malo pred polnočjo, ko je ulico pod njim »okupirala« španska inkvizicija in skorajda »linčala« predstavo. Skorajda. Kajti prevejani gledališki mački se niso pustili zmesti in so »Art«, vročo uspešnico Yasmine Reza, ki "zažiga" po vsem svetu, srečno pripeljali do konca. In užgala je tudi tokrat. In ko smo že pri vžigih... Malo je manjkalo, pa bi zažgali ves Lent. Dobesedno. Govorim o temperamentnih španskih pouličnih gledališčnikih Xarxi, ki so med sicer vsega vajenimi obiskovalci festivala sprožili pravi preplah. Divji ritmi in bengalični ogenj, pa dim in vonj po žveplu… »Bejžmo, toti so čisto nori!« se je slišalo med dvajsettisočglavo publiko, ki je zavetje pred gorečimi BMX-ovskimi Ku-klux-klanovci iskala povsod, tudi na nevarnem robu dravskega nabrežja. Če je kdo res skočil vanjo sicer ne vemo, morda nam bo kaj več povedala Neca, ki bo tisto o dravskem mostu zapela v torek. A tako hudo najbrž le ni bilo, kar je potrdil tudi navdušen aplavz ob koncu spektakla. Vroče je bilo torej že prvo festivalsko noč in če se bo tolikšna temperatura obdržala vseh dvanajst dni (kar se bo prav gotovo zgodilo) se je bati, da bodo Štajerci ostali brez svoje ljube Drave. Preprosto: izparela bo. Maja Orbanič